,

V trendu je gradnja z naravnimi materiali

Sodobni gradbeni materiali so enostavni za uporabo, predvsem na račun zmanjšane paro-prepustnosti in »čistosti«, oziroma mešanja neločljivih komponent. Poleg tega se težko razgradijo in lahko zaradi vsebnosti industrijskih dodatkov tudi sevajo in oddajajo emisije snovi v prostor.

Če bi imeli možnost vpogleda v proizvodnjo nekaterih danes najbolj uporabljenih gradiv (tudi »ekoloških«), bi nam postalo jasno, v čem je problem. Klasična gradbena industrija za proizvodnjo porabi bistveno več energije kot pri izdelavi ekoloških, kot so npr. ilovnati materiali. V ceni izdelka niso vračunane trajne obremenitve okolja, ki jih povzroča proizvodnja in recikliranje.

Gradnja z naravnimi materiali zahteva več časa in znanja, vendar bo uporaba ekoloških gradiv v prihodnosti postala nujnost in glavna alternativa razvoja.

Medtem ko izkušnje bivanja v objektih, zgrajenih v zadnjih desetih letih, kažejo, da so stanovanja in hiše preveč suhe ali pa – zaradi hitenja z vselitvijo – preveč vlažne, objekti zgrajeni z naravnimi ekološkimi materiali že v osnovi ustvarijo prijetno in udobno bivalno klimo. Prav tako v njih ni primesi, ki bi škodovale zdravju, kar za sintetične materiale in dodatke, ki jih najdemo v sodobnih gradivih, ne moremo trditi.

Področje klasifikacije in certificiranja ekoloških materialov bo treba natančno urediti. Pojavlja se občutek, da mnogi proizvajalci zlorabljajo trend in zavajajo potrošnike. Da bi razumeli osnovni princip klasifikacije nekega materiala, moramo poznati seštevek energije, porabljene za proizvodnjo, transport, vgradnjo, uporabo in razgradnjo (reciklažo) nekega produkta. In kot nam pravi zdrava kmečka logika, so to preprosti materiali, vzeti iz okolja, le malo predelani, po možnosti čim bližje kraju uporabe. Vse sestavine ekoloških gradiv so pri pridobivanju, pridelavi in predelavi podvržene ekološkim in etičnim standardom. V njih ne boste našli nobenih pesticidov, fungicidov ali podobnega, kar vsebuje marsikateri izdelek z oznako »naravno«.

Pomembna je tudi možnost ponovne uporabe že vgrajenih materialov. Zanimiv primer je ilovnati omet, ki ga lahko odstranimo, in ga brez popravljanja ponovno uporabimo kot omet, ter kazeinske barve, ki niso nevarne celo če jih zaužijemo. Ostanke pa lahko zavržemo v domači kompostnik.

Za premik k sonaravni gradnji se moramo spustiti do samega bistva namena stvari, ki jih uporabljamo, in se posvetiti efektivnosti naših proizvodnih procesov, ne pa samo učinkovitosti. S tem se bomo zavedeli pomena življenja kot vrednote, ki presega učinkovitost.

Anton Pugelj