V zadnjem letu opažam, da arhitekti in investitorji za ilovnati omet vse bolj uporabljajo besedo »glineni omet«, kar pa ni pravilno.

Ne vem zakaj, a morda je v podzavesti ljudi glina bolj cenjena kot ilovica.

Res je v ilovici vezivo glina, vendar je v ilovici še marsikaj drugega, česar v glini ni. Glina je zelo mastna saj je skoraj čisto vezivo. Zato bi glini za omet morali dodati dvakrat več peska kot ilovici. Bistvo ilovnatega ometa pa ni pesek, temveč ilovica, ki s svojo sestavo omogoča regulacijo vlage in druge pozitivne učinke. Pesek teh lastnosti nima, zato stremimo k temu, da je v naravnem ometu le tega čim manj.

Zelo preprosta razlaga razlike med glino in ilovico je ta, da iz gline lahko naredimo posodo, jo oblikujemo in žgemo, z ilovice tega ni moč narediti.

Slovenci imamo za ta dva različna materiala zato dve besedi; ilovica, glina. Prav tako je tudi v nemško govorečem prostoru, kjer imajo besedi, Lehm (ilovica) in Ton (glina). V angleško govorečem prostoru pa v glavnem uporabljajo za oba materiala besedo clay.

Severno in južno od nas je pojmovanje popolnoma jasno; žbuka od ilovače, enako kot nemški Lehmputz – ilovnati omet.

Seveda obstaja tudi glineni omet. Podjetje Rofix je imelo tak proizvod. Vsi, ki ste ga takrat uporabili, veste kakšna je razlika; videz, barva, obdelava in trdota sta bili slabši kot pri ilovnatih ometih.

Vsi, ki smo pred 15 leti zaželi z ilovnatimi ometi, smo znanje obnovili ali prenesli iz nemško govorečega prostora in v začetku dosledno uporabljali pravilni izraz »ilovnati ometi«.

Ker pa nismo bili dovolj pozorni, se je napačno pojmovanje razširilo. Nekateri izvajalci danes napačno pojmovanje celo uporabljajo v marketinške namene.

Tako da pozor; nobeden od izvajalcev v Sloveniji ne dela glinenega ometa, ampak ilovnati omet!!

Bodimo dosledni, lažje se bomo razumeli »saj osebni avto ni kombi in kolo ni motor«, čeprav se z vsakim od njih lahko premikaš po cesti.

 

Anton Pugelj

Gnezdo d.o.o.