Kako izbrati notranjo barvo: apnena, ilovnata, kazeinska ali silikatna?

Kako izbrati notranjo barvo: apnena, ilovnata, kazeinska ali silikatna?

Pri izbiri notranje barve najprej pomislimo na odtenek. Bela, bež, zelena ali zemeljsko rdeča? Pri naravnih barvah pa je pred tem še pomembnejše vprašanje: katero vrsto barve sploh izbrati?

Apnena, ilovnata, kazeinska in silikatna barva imajo precej skupnega. Praviloma so mat, dobro paroprepustne in primerne za ustvarjanje mineralnih oziroma naravnih notranjih površin. Med njimi pa so pomembne razlike v vezivu, podlagah, odpornosti, načinu nanašanja in obnašanju v vlažnih prostorih.

Zato najboljša naravna notranja barva ne obstaja. Obstaja pa najprimernejša barva za določeno podlago, prostor in pričakovani rezultat.

V ponudbi imamo več različnih sistemov naravnih zidnih barv – od apnenih in kazeinskih do ilovnatih ter silikatnih premazov. Pregled je na strani naravne zidne barve.

Najprej podlaga, šele nato barva

Pri običajnem pleskanju pogosto razmišljamo: »Katera barva mi je všeč?« Pri naravnih barvah pa bi moralo biti prvo vprašanje: »Kaj je trenutno na steni?«

Povsem drugačne pogoje imamo na novem apnenem ometu, ilovnatem ometu, mavčnem ometu, mavčnokartonski plošči, betonu, stari disperzijski barvi ali že večkrat prepleskani steni.

Nekatere naravne barve se na mineralno podlago kemično vežejo, druge potrebujejo predvsem ustrezno vpojnost, pri tretjih je potreben temeljni premaz. Zato ni dovolj, da je izdelek označen kot »naraven« – barva in podlaga morata tvoriti kompatibilen sistem.

Kaj razlikuje apneno, ilovnato, kazeinsko in silikatno barvo?

Največja razlika je v vezivu, torej delu barve, ki poveže pigmente in polnila ter jih po sušenju veže na podlago.

Apnena barva

Vezivo je apno, praviloma gašeno oziroma zorjeno apno. Gre za eno najstarejših vrst notranjih in fasadnih barv, tradicionalno uporabljeno na apnenih ometih, kamnitih in opečnih zidovih ter pri obnovi starejših objektov.

Pri kakovostnih apnenih barvah je difuzijski upor zelo majhen; pri referenčnih izdelkih, na katerih temelji članek, je Sd-vrednost pod 0,02 m. Apno ima tudi visoko alkalnost, pri primerljivem apnenem sistemu nad pH 12,5. Zaradi tega je površina za razvoj plesni manj ugodna, vendar apnena barva ne odpravlja vzroka plesni, kot so kondenzacija, toplotni most, kapilarna vlaga ali zamakanje.

Značilen je globoko mat, mineralen videz. Pri pigmentiranih apnenih barvah se lahko pojavijo rahle spremembe intenzivnosti in oblačnost površine. To ni nujno napaka, ampak del karakterja materiala.

Apnena barva je posebej smiselna na apnenih in drugih primernih mineralnih ometih, pri obnovi starih hiš in v prostorih, kjer želimo zelo odprto mineralno površino. Nekateri sistemi so primerni tudi za mavčnokartonske plošče ali stabilne mat disperzijske premaze, vendar le ob pripravi, ki jo določa konkretni izdelek.

Ilovnata barva

Pri ilovnati barvi pomembno vlogo igra ilovica oziroma glina. Posamezne formulacije lahko vsebujejo tudi druga mineralna polnila ter dodatna naravna ali mineralna veziva.

Ilovnate barve imajo praviloma zelo mehak, topel in globoko mat videz. Posebej lepo se ujemajo z ilovnatimi ometi, lesenimi elementi, naravnimi tlemi in zemeljskimi pigmenti.

Tudi pri ilovnatih barvah so lahko Sd-vrednosti zelo nizke. Pri referenčnih izdelkih iz virov je navedena približno 0,04 m oziroma pod 0,02 m, odvisno od konkretne formulacije.

Pomembna razlika je v količini aktivnega materiala. Ilovnata barva je zelo tanek sloj in zato ne more uravnavati zračne vlage enako kot 5, 10 ali 20 mm debel ilovnati omet. Lahko ohrani odprt in higroskopen značaj površine, ne more pa nadomestiti mase ometa.

Najbolj smiselna je v dnevnih sobah, spalnicah, otroških sobah, pisarnah, mansardah in na ilovnatih ometih. Pri vlažnih prostorih je treba preveriti konkretni izdelek; referenčni sistemi niso namenjeni neposrednemu škropljenju z vodo.

Kazeinska barva

Kazein je beljakovinsko vezivo z dolgo zgodovino uporabe v barvah, lepilih in ometih. Klasični kazein je mlečnega izvora, obstajajo pa tudi izdelki z rastlinskimi beljakovinskimi vezivi, zato vedno preverimo deklaracijo konkretnega izdelka.

Kazeinske barve so zanimive zaradi dobre pokrivnosti, mat videza, visoke paroprepustnosti in širokega področja uporabe na notranjih podlagah. Referenčna kazeinsko-marmorna barva je primerna za ilovnate, apnene, mavčne in cementne omete, beton, mavčnokartonske plošče, papirne tapete ter – po ustrezni pripravi in testu – tudi za stabilne mat vpojne disperzijske premaze.

Pri istem izdelku je navedena Sd-vrednost pod 0,02 m, visoka pokrivnost, večkratno prebarvanje ter odsotnost sintetičnih smol in konzervansov.

Veliko kazeinskih barv je v prahu. To omogoča shranjevanje brez vode in s tem brez potrebe po klasičnem konzerviranju tekočega izdelka. Po mešanju z vodo pa je njihova uporabnost časovno omejena, zato pripravimo samo toliko barve, kolikor je bomo lahko porabili v predpisanem času.

Kazeinska barva je zato zelo zanimiva za dnevne sobe, spalnice, hodnike, pisarne, strope in mavčnokartonske površine. Za trajno vlažne prostore praviloma ni prva izbira.

Silikatna barva

Osnovno vezivo silikatne barve je kalijevo vodno steklo. Na ustrezni mineralni podlagi se barva z njo poveže s procesom silifikacije, zato nastane zelo trajna mineralna površina.

Silikatne barve so cenjene zaradi obstojnosti, mineralnega mat videza, dobre paroprepustnosti in trdne povezave z ustrezno podlago. Njihova glavna omejitev je prav podlaga: niso vsi silikatni sistemi primerni za vse površine.

Pri izdelku KAPPASIL PITTURA je vezivo modificirani kalijev silikat po DIN 18363. Barva je namenjena notranji in zunanji uporabi na primernih mineralnih podlagah. Tehnični podatki navajajo Sd 0,21 m in pH raztopine nad 11,5; nanos na mavčne podlage je izrecno odsvetovan.

Pri silikatnih barvah zato ni dovolj reči »silikatna barva gre na mineralno podlago«. Obstajajo čisti silikatni, disperzijsko-silikatni in sol-silikatni sistemi, njihova področja uporabe pa niso enaka.

Paroprepustnost: nizka Sd-vrednost ni edino merilo

Pri naravnih barvah pogosto slišimo, da »stena diha«. Tehnično govorimo predvsem o difuziji vodne pare skozi material, pri nekaterih podlagah pa tudi o sposobnosti sprejemanja in oddajanja vlage.

Referenčne vrednosti iz virov za ta članek so:

• apnena barva: Sd < 0,02 m
• ilovnata barva: Sd približno 0,04 m oziroma pri drugem referenčnem sistemu < 0,02 m
• kazeinsko-marmorna barva: Sd < 0,02 m
• apneno-kazeinska barva: Sd približno 0,05 m
• KAPPASIL PITTURA: Sd 0,21 m

Vse navedene vrednosti kažejo na difuzijsko odprte premaze. Ni pa smiselno izbirati samo po najnižji številki. Pomembni so tudi podlaga, temeljni premaz, debelina celotnega sistema, mehanske zahteve in vlažnost prostora.

Katera barva je primerna za kateri prostor?

Spalnica in dnevna soba

V suhih notranjih prostorih imamo največ izbire. Ilovnata barva je zanimiva zaradi mehkega, globoko mat videza. Kazeinska je zelo uporabna, kadar želimo dobro pokrivnost in razmeroma univerzalen sistem. Na apnenem ometu je logična apnena barva, silikatna pa je smiselna predvsem na podlagi, ki jo konkretni silikatni sistem dovoljuje.

Otroška soba

Pomembna sta jasna deklaracija sestavin in primerna odpornost površine. Ilovnate in kazeinske barve so lahko zelo zanimive, pri občutljivih uporabnikih pa je treba preveriti vse sestavine. Naravno ne pomeni avtomatično brez alergijskega potenciala; mlečni kazein je na primer beljakovina.

Kopalnica

Na stenah, ki niso neposredno izpostavljene vodi, je apnena barva pogosto zelo primerna zaradi alkalnosti in dobre paroprepustnosti. Primerna je lahko tudi silikatna barva, če ustreza podlagi. Ilovnate in klasične kazeinske barve praviloma niso prva izbira za trajno vlažne oziroma neposredno mokre površine.

Pomembno je ločiti kopalnico od notranjosti tuša. Običajna notranja barva ni hidroizolacijski sistem in je ne obravnavamo kot vodotesno oblogo neposredno mokre cone.

Stara kamnita ali opečna hiša

Najprej pogledamo obstoječe sloje. Na starem apnenem ometu je apnena barva pogosto zelo logična izbira. Tudi silikatna je lahko primerna, če konkretni izdelek ustreza podlagi. Če je notranja površina ilovnata, je zelo smiselna tudi ilovnata barva.

Pri stari hiši je pomembno, da z zaključnim slojem po nepotrebnem ne spremenimo načina sušenja obstoječega zidu. Če je na mineralni podlagi več starih, zaprtih premazov, jih je treba pred obnovo oceniti in po potrebi odstraniti.

Mavčnokartonske plošče in stare disperzijske barve

Mavčnokartonske plošče

Na mavčnokartonskih ploščah lahko uporabljamo več vrst naravnih barv, vendar je priprava podlage ključna. Kartonski del plošče in kitani spoji ne vpijajo enako, zato se lahko brez primernega temelja pojavijo lise, vidni spoji ali neenakomerna struktura.

Kazeinske in ilovnate barve so lahko zelo primerne; določeni apneni sistemi prav tako. Pri silikatnih sistemih moramo biti bolj previdni. KAPPASIL PITTURA na primer ni namenjena mavčnim podlagam.

Stara disperzijska barva

Če je stena že večkrat prebarvana z disperzijsko barvo, ni vedno treba vsega odstraniti do ometa. Najprej preverimo, ali se stari premaz dobro drži, ali se lušči ali praši, ali je sijajen oziroma zelo pralnen in ali je dovolj vpojen.

Nekateri apneni, ilovnati in kazeinski sistemi dopuščajo nanos na stabilne, mat in vpojne disperzijske premaze po ustrezni pripravi in uspešnem testnem nanosu. Če je stara barva sijoča, mehka, slabo oprijemljiva ali se večplastno lušči, je potrebna zahtevnejša priprava oziroma odstranitev neustreznih slojev.

Tudi če čez star disperzijski premaz nanesemo zelo paroprepustno naravno barvo, spodnji sloji ostanejo del sistema. Celotna stena zato ne postane avtomatično enako odprta kot novi zaključni premaz.

Barva čez ilovnati ali apneni omet

Na ilovnatem ometu

Najbolj neposredna izbira je ilovnata barva. Primerna je lahko tudi kazeinska ali določena apnena barva, če je sistem za takšno podlago predviden. Posebej pomembni sta površinska trdnost in vpojnost ilovnatega ometa; prašne ali zelo mehke površine zahtevajo ustrezno pripravo.

Na apnenem ometu

Najbolj tradicionalna kombinacija je apneni omet in apnena barva. Primerna je lahko tudi silikatna barva, če jo tehnična navodila dovoljujejo. Preverimo starost in zrelost ometa, vpojnost, trdnost ter morebitne stare premaze. Svež apneni omet mora pred barvanjem dovolj dozoreti oziroma se posušiti po navodilih izbranega sistema.

Pigmenti, niansiranje in testni nanos

Vse štiri skupine barv je mogoče niansirati, vendar ne na povsem enak način. Pri naravnih sistemih se pogosto uporabljajo zemeljski, mineralni in oksidni pigmenti. Pri močno alkalnih apnenih in silikatnih barvah mora biti pigment alkalno obstojen.

Če pigment ni primeren za vezivo, se lahko odtenek spremeni, zbledi ali reagira z materialom. Zato združljivost vedno preverimo pri konkretni barvi.

Pri samostojnem niansiranju je najbolje delati po recepturi:

1. določimo količino osnovne barve
2. pigment natančno stehtamo
3. ga po navodilih predhodno navlažimo oziroma pripravimo
4. dobro vmešamo v osnovo
5. naredimo testni nanos
6. počakamo, da se površina popolnoma posuši
7. šele nato ocenimo odtenek in recept zapišemo

Mokra barva je lahko videti precej drugače kot suha. Pri apnenih barvah se lahko videz med karbonatizacijo še spremeni, zato končnega odtenka ne ocenjujemo v vedru.

Testna površina je pomembna tudi zato, ker na rezultat vplivajo vpojnost in barva podlage, način nanašanja, količina vode, temperatura, sušenje, orodje in število nanosov.

Videz, izvedba in odpornost na čiščenje

Če želimo zelo enakomeren mat videz, je kazeinska barva pogosto ena bolj predvidljivih možnosti. Tudi ilovnata lahko ustvari zelo umirjeno površino. Apnena barva lahko pokaže več naravne variacije, zlasti pri niansiranih odtenkih. Silikatna barva daje izrazito mineralen in zelo mat zaključek, če je podlaga pravilno pripravljena.

Za domačega mojstra so kazeinske in ilovnate barve pogosto razmeroma prijazne. Apnena lahko zahteva več občutka pri redčenju, hitrosti dela, nanašanju mokro na mokro in sušenju. Pri silikatnih barvah je ključna pravilna podlaga in dobra zaščita okoliških površin, saj je kalijevo vodno steklo alkalno in lahko poškoduje steklo, keramiko, kovinske elemente ali druge občutljive površine.

Paroprepustnost, naravna sestava in pralnost niso ista lastnost. Za hodnike, stopnišča, otroške sobe, kuhinje in poslovne prostore preverimo tudi odpornost na mokro drgnjenje oziroma podatke o mehanski odpornosti konkretnega izdelka.

Naravna barva ne pomeni nujno brez emisij ali brez alergenov

Različne naravne barve imajo različne sestave. Lahko vsebujejo beljakovinska veziva, celulozo, škrob, mineralna polnila, rastlinska olja ali druge naravne sestavine. Zato je pri alergijah ali izraziti občutljivosti smiselno preveriti popolno deklaracijo konkretnega izdelka.

Prav tako ni pravilno avtomatično enačiti besede »naravno« z »brez emisij«. Lastnosti presojamo po sestavi in tehničnih podatkih konkretnega izdelka.

Najpogostejše napake pri izbiri naravne barve

»Vse naravne barve lahko uporabim na vseh stenah.«

Ne. Vsako vezivo ima svoje zahteve glede podlage.

»Apnena barva odpravi plesen.«

Ne. Alkalnost površine je koristna, ne odpravi pa toplotnega mostu, zamakanja, previsoke relativne vlažnosti ali kapilarne vlage.

»Če disperzijsko barvo prebarvam z naravno barvo, bo stena spet popolnoma paroprepustna.«

Ne nujno. Stari sloj ostane del konstrukcijskega sistema.

»Ilovnata barva ima enak učinek kot ilovnati omet.«

Ne. Barva je zelo tanek sloj in vsebuje bistveno manj aktivnega materiala.

»Silikatna barva je primerna za vsako mineralno podlago.«

Ne. Vedno preverimo tehnični list konkretnega izdelka.

»Naravno pomeni, da nihče ne more biti alergičen.«

Tudi to ne drži. Naravne beljakovine in druge sestavine so pri občutljivih osebah lahko alergeni.

Hitra primerjava

Lastnost	Apnena	Ilovnata	Kazeinska	Silikatna
Paroprepustnost	Odlična	Odlična	Odlična	Zelo dobra do odlična
Alkalnost	Visoka	Nizka	Odvisna od izdelka	Visoka
Vlažnejši prostori	Zelo primerna ob pravilnem sistemu	Omejeno	Praviloma ni prva izbira	Primerna na ustrezni podlagi
Ilovnati omet	Možno pri ustreznem sistemu	Odlično	Zelo dobro	Odvisno od sistema
Apneni omet	Odlično	Možno	Zelo dobro	Odlično pri primernem sistemu
Mavčnokartonske plošče	Z ustrezno pripravo	Da	Zelo primerno	Odvisno od izdelka
Stara kamnita hiša	Odlično	Zelo dobro v notranjosti	Možno	Odlično na ustrezni podlagi
Enostavnost za samostojno delo	Srednja	Dobra	Zelo dobra	Srednja
Naravna variacija površine	Izrazitejša	Zmerna	Majhna	Majhna do zmerna
Niansiranje s pigmenti	Da	Da	Da	Da, z ustreznimi pigmenti

Tabela je namenoma poenostavljena. Končna primernost je vedno odvisna od konkretnega izdelka, podlage in tehničnih navodil.

Kako se torej odločiti?

Apneno barvo izberemo predvsem, ko želimo:

• zelo mineralno površino
• zelo dobro paroprepustnost
• visoko alkalnost
• barvo za apnene omete
• rešitev za obnovo stare hiše
• sistem za nekoliko bolj vlažne prostore
• tradicionalen, nekoliko živ mineralni videz

Ilovnato barvo izberemo predvsem, ko želimo:

• zelo naraven in topel videz
• globoko mat površino
• zaključek ilovnatega ometa
• barvo za spalnice in dnevne prostore
• difuzijsko odprto notranjo površino
• naravne zemeljske odtenke

Kazeinsko barvo izberemo predvsem, ko želimo:

• univerzalno naravno notranjo barvo
• zelo dobro pokrivnost
• enakomeren mat videz
• uporabo na številnih običajnih notranjih podlagah
• barvo brez sintetičnih disperzijskih veziv pri izdelku, ki to deklarira
• razmeroma preprosto samostojno pleskanje

Silikatno barvo izberemo predvsem, ko želimo:

• trajno mineralno površino
• dobro vezavo z ustrezno mineralno podlago
• zelo dobro paroprepustnost
• visoko odpornost
• mineralen mat videz
• sistem za stare ali nove mineralne omete, ki jih konkretni izdelek dovoljuje

Pred izbiro si odgovorite na teh 8 vprašanj

1. Kaj je trenutno na steni?
2. Je podlaga mineralna, ilovnata, mavčna ali že prebarvana?
3. Je prostor suh ali bolj vlažen?
4. Je površina pogosto izpostavljena dotikom in čiščenju?
5. Želimo popolnoma enoten ali bolj živ mineralni videz?
6. Želimo barvo sami niansirati s pigmenti?
7. Je pomembna čim enostavnejša izvedba?
8. Želimo predvsem ohraniti lastnosti obstoječega apnenega ali ilovnatega ometa?

Ko poznamo odgovore na ta vprašanja, se izbira običajno precej zoži.

Apnena, ilovnata, kazeinska ali silikatna?

Apnena barva je odlična izbira za primerne mineralne podlage, stare hiše in prostore, kjer sta pomembni visoka alkalnost in paroprepustnost.

Ilovnata barva je zelo primerna za suhe notranje prostore, ilovnate omete ter uporabnike, ki želijo izrazito mat in naraven videz.

Kazeinska barva je lahko zelo dobra univerzalna notranja barva z dobro pokrivnostjo in širokim področjem uporabe.

Silikatna barva je posebej primerna za ustrezne mineralne podlage, kjer želimo obstojen in trpežen mineralni sistem.

Nobena od njih ni avtomatično najboljša. Najboljša je tista, ki ustreza podlagi, prostoru, zahtevam površine in želenemu videzu.

Tako kot pri ometih tudi pri barvah velja: najprej izberemo pravilen sistem, šele nato odtenek.

Niste prepričani, katera barva je prava za vašo steno?

Pošljete nam lahko fotografijo površine in kratek opis obstoječega stanja. Za svetovanje nam najbolj pomagajo podatki o:

• obstoječem ometu oziroma podlagi
• starih barvnih nanosih
• starosti objekta
• prostoru, ki ga želite prebarvati
• morebitni vlagi ali plesni
• želenem odtenku
• zahtevah glede čiščenja površine

Na tej osnovi lahko precej natančneje določimo, ali je za vaš primer primernejša apnena, ilovnata, kazeinska ali silikatna barva.

Preberite tudi

• Kako pravilno pripraviti podlago za mineralno ali ilovnato barvo oziroma omet?
• Apneni ali ilovnati omet – katerega izbrati?
• Dekorativne tehnike z apnom in ilovico: Tadelakt, Pastellone in druge možnosti