Kako ugotoviti vzrok vlage v steni: kondenz, kapilarna vlaga ali zamakanje?

Kako ugotoviti vzrok vlage v steni: kondenz, kapilarna vlaga ali zamakanje?

Vlažen madež na steni je samo simptom.

Pravo vprašanje je:

Od kod je voda prišla?

To je ena najpomembnejših stvari pri sanaciji starejših in novih objektov, saj so lahko na videz zelo podobne poškodbe posledica popolnoma različnih vzrokov.

Najpogosteje imamo opravka s tremi situacijami:

• kondenzacijo,
• kapilarno vlago,
• zamakanjem.

Vsaka zahteva drugačen pristop.

Če kondenz obravnavamo kot kapilarno vlago, lahko po nepotrebnem posegamo v zid. Če zamakanje rešujemo samo s sušilnim ometom, bo težava ostala. Če kapilarni dvig zgolj prebarvamo, se bodo madeži in soli praviloma znova pojavili.

Zato pri sanaciji vedno velja:

najprej diagnoza, potem material.

Vlaga je lahko posledica napak na objektu, puščanja instalacij, toplotnih mostov ali načina uporabe prostora. Pred sanacijo je zato treba oceniti celotno situacijo in odpraviti vzrok.

Od kod lahko pride vlaga v zid?

Voda lahko v zid pride na več načinov.

Najpogostejši so:

• vodna para iz notranjega zraka, ki kondenzira na hladni površini,
• kapilarni dvig vode iz tal,
• dež oziroma voda, ki prodira skozi fasado,
• poškodovana streha ali obrobe,
• poškodovani žlebovi in odtoki,
• puščanje vodovodnih ali ogrevalnih instalacij,
• vlaga iz zemljine pri vkopanih delih objekta,
• večji enkratni dogodek, kot je poplava.

Pogosto pa se vzroki tudi kombinirajo.

Star kamnit zid ima lahko nekaj kapilarne vlage, hkrati pa je notranji vogal zaradi toplotnega mostu pozimi dovolj hladen, da se na njem pojavlja še kondenzacija.

Zato samo pogled na madež pogosto ni dovolj.

1. Kondenzacija

Kondenzacija nastane, ko topel in vlažen zrak pride v stik z dovolj hladno površino.

Zrak lahko pri višji temperaturi vsebuje več vodne pare kot pri nižji.

Ko se ob hladni steni temperatura zraka dovolj zniža, lahko doseže rosišče. Takrat se del vodne pare spremeni v tekočo vodo.

To je isti pojav, ki ga vidimo na hladnem kozarcu poleti.

V stavbi pa se lahko dogaja na:

• zunanjih vogalih,
• špaletah okoli oken,
• betonskih vezeh,
• hladnih zunanjih stenah,
• za velikimi omarami,
• v kopalnicah,
• na stropu pod hladnim podstrešjem,
• na drugih mestih s toplotnim mostom.

Med tipične vzroke plesni sodijo tudi toplotni mostovi in previsoka notranja vlaga.

Kako običajno prepoznamo kondenz?

Nekaj značilnih znakov:

• težava je izrazitejša pozimi,
• pojavlja se predvsem na hladnih zunanjih površinah,
• pogosto se začne v vogalih,
• zelo pogosta je okoli oken,
• pogosto se pojavi za omaro ali drugim večjim kosom pohištva,
• stena ni nujno vlažna po celotni debelini,
• pogosto je prisotna plesen,
• na površini praviloma ni značilnega pasu soli, ki bi se dvigal iz tal.

Posebej sumljiv je primer:

plesen v zgornjem zunanjem kotu sobe, predvsem pozimi.

To zelo pogosto kaže na kombinacijo:

visoke relativne vlažnosti + hladne površine oziroma toplotnega mostu.

Zakaj se težava pogosto pojavi po menjavi oken?

To se pri prenovah dogaja pogosto.

Stara okna so bila praviloma precej netesna.

Skozi reže je zato ves čas potekala določena nenadzorovana izmenjava zraka.

Ko jih zamenjamo z novimi, bistveno bolj tesnimi okni:

• zmanjšamo toplotne izgube,
• izboljšamo udobje,
• vendar hkrati zmanjšamo nenamerno prezračevanje.

Če uporabniki ne spremenijo navad, lahko relativna vlažnost zraka naraste.

Hladna mesta na konstrukciji pa ostanejo.

Rezultat je lahko kondenzacija.

Štiričlansko gospodinjstvo lahko z dihanjem, kuhanjem, prhanjem in drugimi dejavnostmi v prostor odda do približno 12 litrov vode dnevno.

Vsa ta voda mora nekam.

Če je ne odstranimo s prezračevanjem oziroma prezračevalnim sistemom, lahko del konča na najhladnejših površinah.

Kako preveriti, ali gre verjetno za kondenz?

Zelo uporabno je nekaj časa spremljati:

• temperaturo prostora,
• relativno vlažnost,
• temperaturo površine problematične stene.

Za osnovno spremljanje zadostuje že termohigrometer.

Če je na primer v prostoru:

22 °C in 70 % relativne vlažnosti,

je možnost kondenzacije na hladnih površinah bistveno večja kot pri:

21 °C in 45–55 % relativne vlažnosti.

Pri zahtevnejših primerih lahko strokovnjak izmeri tudi temperaturo površine in izračuna oziroma določi rosišče.

Pomembno je spremljanje skozi čas, ne samo ena meritev.

Pri preventivi pred plesnijo sta zato koristna spremljanje vlage s termohigrometrom in pravilno prezračevanje.

Kaj lahko naredimo pri kondenzaciji?

Odvisno od vzroka.

Možni ukrepi so:

• pravilnejše prezračevanje,
• zmanjšanje notranje vlage,
• enakomernejše ogrevanje,
• izboljšanje toplotne izolacije,
• sanacija toplotnega mostu,
• odmik pohištva od hladnih zunanjih sten,
• uporaba kapilarno aktivnih oziroma vlago uravnavajočih notranjih materialov.

Pri notranjih površinah so lahko zelo koristni tudi apneni in drugi mineralni sistemi.

Pri površinski kondenzacijski vlagi lahko pomagajo tudi apneni sanacijski ometi z večjo sposobnostjo sprejemanja vode, vendar tak omet ni nadomestilo za sanacijo velikega toplotnega mostu.

Pomaga predvsem pri obvladovanju kratkotrajne površinske vlage.

 

2. Kapilarna vlaga

Kapilarna vlaga je drugačen pojav.

Tu voda ne prihaja iz notranjega zraka, ampak praviloma iz tal oziroma vlažne okolice temeljev.

Porozni materiali imajo drobne pore.

Voda se lahko po teh porah zaradi kapilarnih sil premika navzgor.

Podoben pojav vidimo, če rob papirnate brisače postavimo v vodo.

Voda začne sama prodirati navzgor po materialu.

V stavbi se to lahko dogaja v:

• opeki,
• kamnu,
• malti,
• ometu.

Problem je posebej pogost pri starejših objektih brez učinkovite horizontalne hidroizolacije.

Kako običajno izgleda kapilarna vlaga?

Najpogosteje se pojavlja:

od tal navzgor.

Tipični znaki so:

• vlažen pas v spodnjem delu stene,
• odstopanje barve,
• krušenje ometa,
• bele ali rumenkaste soli,
• poškodbe predvsem pri tleh,
• težava je prisotna dalj časa,
• omet lahko postane mehak ali se začne luščiti.

Višina, do katere pride vlaga, ni vedno enaka.

Odvisna je od:

• materiala zidu,
• debeline zidu,
• količine vode,
• možnosti izhlapevanja,
• soli,
• zaključnih slojev.

Zato pravilo, da se kapilarna vlaga vedno ustavi pri točno določeni višini, ne obstaja.

Zakaj se pojavijo bele lise?

To so pogosto soli.

Voda, ki potuje skozi zid, lahko raztaplja različne mineralne soli.

Ko pride proti površini in izhlapi, voda izgine, soli pa ostanejo.

Nato kristalizirajo.

Posledice so lahko:

• beli izcveti,
• drobljenje površine,
• odstopanje barve,
• razpadanje ometa.

Voda v zidu lahko prenaša soli proti površini, kjer kristalizacija povzroča izcvete ter odstopanje ometov oziroma premazov.

Soli so zato zelo pomemben diagnostični znak.

Kapilarna vlaga ali samo mokra tla?

Tu moramo biti previdni.

Vlažen spodnji del zidu še ne dokazuje kapilarnega dviga.

Podobne poškodbe lahko povzročijo:

·        Vlažen spodnji del zidu še ne dokazuje kapilarnega dviga

• zunanja zemljina ob zidu,
• poškodovana vertikalna hidroizolacija,
• deževnica ob temelju,
• slabo izvedeni tlaki,
• zamakanje skozi fasado tik nad tlemi.

Zato je pred izvedbo drage horizontalne zapore smiselno preveriti tudi druge možnosti.

Kako se kapilarna vlaga zanesljiveje potrdi?

Pri zahtevnejši sanaciji zgolj ročni merilnik vlage pogosto ni dovolj.

Elektronski površinski merilniki so odlični za primerjanje različnih mest, vendar lahko na rezultat vplivajo tudi:

• soli,

·        Kako zanesljiveje potrditi kapilarno vlago?

• vrsta materiala.

Za resnejšo diagnostiko se zato lahko uporabijo:

• meritve vlage na različnih višinah in globinah,
• gravimetrične oziroma karbidne meritve,
• analiza soli,
• sondiranje konstrukcije.

Če gre za večjo sanacijo stare hiše, je dobra diagnoza praviloma cenejša kot napačna sanacija.

Kako se sanira kapilarna vlaga?

Tu ne obstaja samo ena metoda.

Glede na konstrukcijo se lahko uporabijo:

• izvedba oziroma obnova horizontalne zapore,
• injektiranje,
• mehanske metode,
• ureditev zunanjega terena in odvodnjavanja,
• vertikalna hidroizolacija,
• sanacija tlakov,
• odstranitev zasoljenih in poškodovanih ometov,
• izvedba primernega sanacijskega oziroma sušilnega ometa.

Za izvedbo hidrofobne zapore pri zidovih s kapilarnim dvigom in prisotnostjo soli se lahko uporablja tudi silanski gel IDROGEL.

Pri takšni sanaciji pa je pomembno razumeti razliko med:

ustavitvijo oziroma zmanjšanjem dotoka vlage

in

omogočanjem zidu, da se posuši.

To nista ista ukrepa.

Kaj naredi sušilni omet?

Sušilni oziroma sanacijski omet ni hidroizolacija.

To je zelo pomembno.

Njegova naloga je ustvariti porozno, paroprepustno strukturo, skozi katero lahko vlaga lažje prehaja proti površini in izhlapeva.

Hkrati imajo nekateri sanacijski ometi dovolj por, da lahko soli kristalizirajo znotraj strukture, ne da bi tako hitro poškodovale površino.

Pri sušilnem ometu INTOSTORICO, ki ga imamo v ponudbi, gre za makroporozen omet na osnovi naravnega hidravličnega apna NHL 5, namenjen tudi zidovom s kapilarno vlago.

Toda če v zid stalno prihaja velika količina vode zaradi poškodovane cevi ali zunanjega zamakanja, tudi najboljši sušilni omet ne odpravi vzroka.

Zato je vrstni red:

vzrok → omejitev dotoka vode → sušenje → sanacija površine.

3. Zamakanje

Tretja velika skupina je zamakanje.

Tu voda prihaja v konstrukcijo z določenega mesta oziroma zaradi konkretne okvare.

Primeri so:

• poškodovana strešna kritina,
• slabe obrobe,
• poškodovani žlebovi,
• počena vodovodna cev,
• puščanje odtoka,
• slaba hidroizolacija balkona,
• razpoka na fasadi,
• slabo zatesnjeno okno,
• voda ob temelju,
• puščanje kopalnice v nadstropju.

Zamakanje je lahko zelo očitno, lahko pa je tudi presenetljivo težko najti.

Voda namreč ne pride vedno na površino neposredno tam, kjer je vstopila v konstrukcijo.

Lahko potuje:

• po stiku materialov,
• po razpoki,
• po nosilcu,
• ob cevi,
• skozi votlino.

Zato je lahko mokri madež nekaj metrov stran od dejanskega vzroka.

Kako prepoznamo zamakanje?

Pogosti znaki so:

• lokaliziran madež,
• nenadno povečanje vlage,
• pojav po močnem dežju,
• mokra površina ob oknu,
• madež na stropu,
• navpična sled vode,
• poškodba samo na določenem mestu,
• izrazita sprememba po uporabi kopalnice ali vode,
• stena je mokra tudi precej višje od tal.

Zelo pomembno je vprašanje:

Ali se težava spreminja glede na vreme ali uporabo vode?

Če se madež pojavi oziroma poveča po dežju, je to močan znak zunanjega zamakanja.

Če se poveča ob uporabi tuša v nadstropju, je treba preveriti instalacije in hidroizolacijo.

Če je prisoten ves čas in se širi od tal navzgor, je bolj verjetna kapilarna oziroma talna vlaga.

Kako ločiti deževnico od kapilarne vlage?

Poglejmo tipičen primer stare hiše.

Na zunanji steni imamo poškodovan omet od približno 30 do 100 cm nad tlemi.

To je lahko kapilarna vlaga.

Lahko pa je vzrok:

• teren, ki pada proti hiši,
• previsok nivo zemlje ob fasadi,
• voda iz poškodovanega žleba,
• škropljenje dežja ob coklu,
• poškodovana vertikalna zaščita.

Pri grobem apnenem ometu ECO CAL, ki ga imamo v ponudbi, je izrecno navedeno, da mora biti omet ločen od površin s stoječo vodo in od neposrednega stika z zemljo.

To dobro pokaže, da niti zelo paroprepusten apneni omet ne more nadomestiti pravilno rešenega stika stavbe s terenom.

4. Vlaga zaradi instalacij

To lahko obravnavamo kot obliko zamakanja, vendar jo je vredno posebej omeniti.

Počena ali samo nekoliko puščajoča cev lahko dolgo časa ostane neopažena.

Tipični znaki so:

• lokalni madež,
• relativno jasne meje poškodbe,
• nenavadno visoka vlaga sredi notranje stene,
• mokrota blizu kopalnice ali kuhinje,
• stalna vlaga ne glede na vreme,
• nenavadna poraba vode.

Posebej zahrbtno je počasno puščanje v tleh ali inštalacijskem jašku.

Vlaga zaradi instalacij

Najprej je treba najti in popraviti puščanje.

5. Vlaga pri vkopanih stenah

Kleti predstavljajo posebno situacijo.

Stena je lahko na eni strani v neposrednem stiku z vlažno zemljino.

Vlaga zato ne prihaja nujno samo od spodaj.

Lahko prodira bočno skozi zid.

To pomeni, da tipičen moker pas v kleti ni vedno klasična kapilarna vlaga.

Možni vzroki so:

• manjkajoča vertikalna hidroizolacija,
• poškodovana hidroizolacija,
• visok nivo podtalnice,
• slabo dreniranje,
• voda ob objektu.

Če zunanje strani ni mogoče sanirati, postane rešitev zahtevnejša in jo je treba določiti glede na konstrukcijo ter tlak vode.

Vlaga pri vkopanih stenah

Zato so takšni primeri praviloma primerni za strokovno presojo.

Kaj nam povedo soli?

Soli so eden najpomembnejših znakov pri diagnostiki starega zidovja.

Če vidimo:

• bele kristale,
• puhasto belo oblogo,
• močno krušenje ometa,
• ponavljajoče se izcvete,

je zelo verjetno, da skozi konstrukcijo potuje voda.

Toda tudi soli same ne povedo nujno, od kod voda prihaja.

Lahko so povezane z:

• zemljino,
• starimi gradbenimi materiali,
• deževnico,
• nekdanjo uporabo prostora,
• živalskimi hlevi,
• različnimi kemičnimi procesi v zidu.

Zato je pri močno zasoljenih zgodovinskih zidovih analiza soli lahko zelo koristna.

Pri sanaciji močno vlažnega in zasoljenega zidovja je zato treba vlago in soli obravnavati skupaj.

Kaj nam pove plesen?

Plesen nam predvsem pove:

na površini je dovolj vlage za njeno rast.

Ne pove pa avtomatično, zakaj je tam vlaga.

Vzrok je lahko:

• kondenz,
• zamakanje,
• kapilarna vlaga,
• kombinacija več dejavnikov.

Če imamo plesen samo:

v zgornjem kotu zunanje stene, je pogosto zelo verjetna kondenzacija.

Če imamo:

plesen in razpadajoč omet od tal navzgor, je treba raziskati tudi kapilarno oziroma konstrukcijsko vlago.

Če se pojavi:

velik madež na stropu pod kopalnico, je zelo verjetno zamakanje.

Zato pri plesni ne začnemo pri izbiri sredstva proti plesni.

Začnemo pri vprašanju:

Zakaj je ta površina dovolj vlažna, da plesen na njej raste?

Trajna sanacija plesni vključuje tako obdelavo kontaminirane površine kot odpravo vzroka.

Kako uporabni so ročni merilniki vlage?

So koristni, vendar jih moramo pravilno razumeti.

Poceni elektronski merilnik je zelo uporaben za:

• primerjavo različnih delov iste stene,
• spremljanje sprememb skozi čas,
• iskanje nenavadno vlažnega območja.

Ni pa vedno zanesljiv za določitev absolutne vsebnosti vode v zidu.

Na rezultat lahko vplivajo:

• različni materiali,
• soli,
• armatura,
• kovina,
• debelina ometa.

Če merilnik na enem delu pokaže 20 in na drugem 70, vemo, da se nekaj dogaja.

Ne moremo pa samo iz te številke nujno določiti:

Preprost diagnostični postopek

Za to potrebujemo celotno sliko.

Zelo uporaben diagnostični postopek

Pri svetovanju bi šli skozi vprašanja približno v tem vrstnem redu.

1. Kje se vlaga pojavlja?

Pri tleh?

Pomislimo na:

• kapilarno vlago,
• teren,
• cevi,
• vkopan zid.

Pri stropu?

Pomislimo na:

• streho,
• kopalnico nad prostorom,
• cevi,
• kondenzacijo na hladnem stropu.

V zunanjem kotu?

Pomislimo predvsem na:

• toplotni most,
• kondenzacijo.

Okoli okna?

Pomislimo na:

• špaleto kot toplotni most,
• slabo tesnjenje,
• zamakanje.

2. Kdaj se pojavlja?

Predvsem pozimi?

Kondenzacija postane zelo verjetna.

Po močnem dežju?

Preverimo zamakanje.

Ves čas, ne glede na vreme?

Preverimo kapilarno vlago in instalacije.

3. Kako izgleda poškodba?

Plesen brez večjega razpadanja ometa?

Pogosto kondenz.

Soli in krušenje?

Konstrukcijska vlaga postane zelo verjetna.

Rjavkast madež ali jasno omejena mokra lisa?

Preverimo zamakanje oziroma instalacije.

4. Kaj se dogaja zunaj?

Poglejmo:

• žlebove,
• odtoke,
• napušče,
• razpoke,
• teren,
• cokel,
• nivo zemlje ob hiši.

Ta pregled je pogosto presenetljivo informativen.

Hitra primerjava

Znak	Kondenz	Kapilarna vlaga	Zamakanje
Tipično mesto	Hladni vogali, špalete, za pohištvom	Spodnji del zidu	Kjerkoli
Povezava z letnim časom	Pogosto pozimi	Pogosto celo leto	Pogosto z dežjem/uporabo vode
Plesen	Pogosta	Lahko	Lahko
Solni izcveti	Manj značilni	Zelo značilni	Lahko
Krušenje ometa	Pozneje	Pogosto	Pogosto pri dolgotrajni vlagi
Začetek pri tleh	Običajno ne	Značilno	Možno
Lokaliziran madež	Možen	Manj tipično	Zelo značilno
Odvisnost od dežja	Ne neposredno	Običajno manj	Pogosto

To je samo orientacijska tabela.

Na objektu lahko nastopata dva ali celo vsi trije pojavi hkrati.

Česa pri sanaciji ne smemo narediti?

Vlažne stene ne zapremo samo z neprepustnim premazom

Če je zid moker, rešitev ni nujno čim bolj vodotesna notranja barva.

Trajno vlažnega zidu ne smemo preprosto zatesniti, če osnovni vzrok vlage ni rešen.

Zelo zaprti premazi lahko dodatno otežijo sušenje mokrega zidovja.

Ne odstranjujemo plesni in nato samo prebarvamo

Če površina ostane hladna in vlažna, se bo plesen zelo verjetno vrnila.

Ne izvedemo injektiranja samo zato, ker je omet moker pri tleh

Najprej preverimo:

• teren,
• odvodnjavanje,
• cevi,
• zunanjo vlago,
• dejanski profil vlage v zidu.

Ne zamenjujemo sanacijskega ometa s hidroizolacijo

Sušilni omet pomaga konstrukciji oddajati vlago.

Ne prepreči pa sam po sebi, da voda pride v zid.

Kaj lahko preverimo sami?

Pri manjšem problemu lahko že uporabnik naredi zelo dober prvi pregled.

Koristno je:

• fotografirati poškodbo,
• označiti njeno višino,
• izmeriti temperaturo in relativno vlažnost,
• opazovati spremembo po dežju,
• preveriti zunanjo stran stene,
• pogledati žlebove,
• preveriti, ali so prisotni solni izcveti,
• spremljati problem nekaj tednov.

Če imate merilnik vlage, lahko naredite meritve:

• pri tleh,
• 50 cm višje,
• 100 cm višje,
• na zdravi kontrolni steni.

Kdaj priporočamo strokovni pregled?

Predvsem kadar:

• je prizadeta velika površina,
• se omet močno kruši,
• je zid zelo zasoljen,
• se težava ponavlja po več sanacijah,
• sumimo kapilarno vlago,
• je stavba zgodovinsko pomembna,
• želimo izvajati notranjo izolacijo na vlažnem zidu,
• sumimo puščanje instalacij,
• vzroka kljub opazovanju ne moremo določiti.

Pri takih primerih je vredno investirati v diagnozo.

Cena napačne sanacije je praviloma precej višja od cene dobrega pregleda.

Kateri materiali pridejo v poštev po sanaciji?

Šele ko poznamo vzrok, se odločamo o materialih.

Pri kondenzaciji

Lahko pridejo v poštev:

• kapilarno aktivni mineralni ometi,
• apneni ometi,
• mineralne barve,
• pri ustrezni zasnovi notranja izolacija.

Pri kapilarni vlagi

Po rešitvi oziroma omejitvi dotoka vode pogosto potrebujemo:

• odstranjevanje poškodovanih in zasoljenih ometov,
• dovolj časa za sušenje,
• ustrezen sušilni oziroma sanacijski omet,
• zelo paroprepusten zaključni sistem.

V naši ponudbi je za takšno uporabo namenjen sušilni omet INTOSTORICO.

Pri zamakanju

Najprej:

popravimo vzrok.

Šele nato:

• sušenje konstrukcije,
• odstranitev poškodovanih materialov,
• obnova ometa,
• zaključna obdelava.

Pri močno namočenih konstrukcijah lahko sušenje traja bistveno dlje, kot se zdi na površini. Zidovje in drugi materiali lahko potrebujejo mesece, v skrajnih primerih tudi dlje, da se v celoti posušijo.

Pred sanacijo si odgovorite na teh 10 vprašanj

1. Kje se madež nahaja?
2. Kako visoko od tal se začne?
3. Ali je težava močnejša pozimi?
4. Ali se spremeni po dežju?
5. Ali so prisotni beli oziroma rumenkasti izcveti?
6. Ali omet odstopa oziroma se kruši?
7. Ali je prisotna plesen?
8. Kakšna sta temperatura in relativna vlažnost prostora?
9. Kaj je na drugi strani problematične stene?
10. Ali v bližini potekajo vodovodne oziroma odtočne cevi?

Že ti odgovori lahko precej zožijo možne vzroke.

Kondenz, kapilarna vlaga ali zamakanje?

Na kratko:

Kondenzacija je predvsem problem kombinacije notranje vlage in hladne površine.

Kapilarna vlaga pomeni, da voda skozi porozno zidovje potuje iz spodnjih delov konstrukcije navzgor.

Zamakanje pomeni, da voda v konstrukcijo vstopa zaradi konkretnega vira, kot so streha, fasada, cev ali druga poškodba.

Toda pri dejanskih objektih slika ni vedno tako čista.

Stara hiša ima lahko:

kapilarno vlago + neustrezen cementni omet + hladno zunanjo steno + previsoko notranjo vlago.

In zato lahko isti zid kaže znake več različnih težav.

Najbolj pomembno pravilo je zato:

ne saniramo madeža – saniramo vzrok.

Omet, barva ali sredstvo proti plesni so zadnji del sanacije, ne prvi.

Potrebujete pomoč pri ugotavljanju vzroka?

Če niste prepričani, zakaj je stena vlažna, nam lahko pošljete fotografije in kratek opis težave.

Pri svetovanju nam najbolj pomagajo:

• fotografija celotne stene,
• fotografija poškodbe od blizu,
• višina poškodbe od tal,
• fotografija zunanje strani istega zidu,
• starost objekta,
• material in debelina zidu,
• podatek, kdaj se težava pojavlja,
• podatki o temperaturi in relativni vlažnosti,
• informacija o morebitnih preteklih sanacijah.

Na podlagi tega lahko pogosto že precej dobro ocenimo, ali gre bolj verjetno za kondenzacijo, kapilarno vlago ali zamakanje – in šele nato določimo smiseln sistem sanacije.

Preberite tudi

• Kaj pomeni paroprepustnost in zakaj je pomembna pri obnovi hiše?
• Prenova stare hiše: kaj ohraniti in katere materiale izbrati?
• Kako pravilno pripraviti podlago za mineralno ali ilovnato barvo oziroma omet?