Paroprepustna fasada: kateri fasadni sistem izbrati?

Pri fasadi se pogosto najprej pogovarjamo o barvi: bela, peščena, siva ali oker?

Pri naravni oziroma paroprepustni fasadi pa je pomembnejše vprašanje, kakšen sistem bo pod zaključnim slojem. Fasada namreč ni samo barva na zunanji strani hiše.

Celoten sklop lahko vključuje obstoječi zid, osnovni oziroma izravnalni omet, izolacijo, armirni sloj, zaključni omet, fasadno barvo ter zaščito cokla in drugih stikov z okolico.

Če ti sloji niso med seboj usklajeni, se lahko pojavijo zadrževanje vlage, odstopanje barve, razpoke, solni izcveti, alge, plesen, zmrzalne poškodbe ali propadanje starega zidovja.

Pri fasadi zato ne izbiramo samo posameznega izdelka. Izbiramo celoten sistem.

Kaj pomeni paroprepustna fasada?

Paroprepustna fasada omogoča relativno neoviran prehod vodne pare skozi posamezne sloje konstrukcije.

To je posebej pomembno pri:

starih kamnitih hišah
zidovih iz polne opeke
objektih brez sodobne horizontalne hidroizolacije
apnenih ometih
difuzijsko odprtih lesenih konstrukcijah

Pri grobem apnenem ometu ECO CAL, ki ga imamo v ponudbi, je faktor difuzijskega upora vodni pari μ < 15, zato gre za izrazito odprt mineralni omet.

Paroprepustnost pa ne pomeni vodoprepustnosti. Dober fasadni sistem mora hkrati omogočati oddajanje vodne pare in omejevati vdor deževnice.

Kaj v resnici pomeni, da mora stena »dihati«?

Izraz je priročen, vendar tehnično ni najbolj natančen. Zid ne diha; pri takih konstrukcijah govorimo predvsem o difuziji vodne pare, kapilarnem transportu vlage in sušenju materialov.

Če je bil star zid desetletja ometan z apnenim ometom, lahko bistveno bolj zaprt nov sistem spremeni način, kako se vlaga premika skozi konstrukcijo.

Pri obnovi stare hiše je zato smiselno, da so novi sloji po svojih lastnostih kompatibilni z obstoječim zidovjem.

Pred izbiro fasade najprej preverimo obstoječi zid

Preden izberemo omet, izolacijo ali barvo, moramo vedeti, s kakšno konstrukcijo imamo opravka.

Preverimo predvsem:

ali je zid kamnit, iz polne ali votle opeke, betona, porobetona ali lesa
ali je objekt že izoliran
kakšen omet je trenutno na fasadi
ali je prisotna vlaga
ali so vidne soli
ali omet odstopa
ali je na fasadi star organski premaz
ali želimo dodati izolacijo

Fasadni sistem za sodobno zidano hišo je lahko povsem drugačen od sistema za star kamnit objekt.

Apnena fasada brez dodatne izolacije

Pri starejših objektih dodatna zunanja izolacija ni vedno potrebna ali mogoča. Če ima hiša debele kamnite ali opečne zidove, zgodovinsko fasado, dobro ohranjeno konstrukcijo ali omejitve zaradi arhitekture oziroma spomeniškega varstva, je lahko zelo smiselna obnova z mineralnim apnenim sistemom.

Tipična sestava je:

zid → grobi apneni omet → fini apneni omet → mineralna oziroma silikatna barva

Pri ECO CAL je edino vezivo naravno hidravlično apno NHL 5. Omet ne vsebuje cementa oziroma klinkerskih veziv in je namenjen notranjim ter zunanjim ometom.

Zakaj naravno hidravlično apno?

Naravno hidravlično apno se od zračnega apna razlikuje po tem, da del vezanja poteka tudi s hidravlično reakcijo.

Zato lahko razvije večjo zgodnjo trdnost in bolje prenaša zunanje vremenske pogoje, hkrati pa ostaja primerno za tradicionalno zidovje.

To je posebej pomembno pri starih zidovih z mehkejšimi maltami, neravnimi površinami in konstrukcijami, ki morajo omogočati sušenje.

Cementni omet ni vedno prava izbira za staro zidovje

Cementni omet sam po sebi ni slab material. Težava nastane, kadar je za obstoječo podlago pretrd, pregost ali po drugih lastnostih slabo usklajen z njo.

Na zelo starem kamnitem zidu lahko tak omet prispeva k koncentraciji napetosti, odstopanju na stikih, slabšemu sušenju ter poškodbam mehkejših fug ali kamna.

Zato pri tradicionalnem zidovju pogosto uporabljamo mehkejše in bolj paro prepustne apnene sisteme.

Fasada z lesno vlakneno izolacijo

Če želimo hišo dodatno toplotno izolirati, so ena od naravnih možnosti lesno vlaknene fasadne plošče.

Uporabljajo se lahko v sistemih na:

lesenih skeletnih stenah
masivnem zidovju
obnovah starejših objektov

Tak sistem lahko združuje dobro zimsko izolativnost, poletno toplotno stabilnost, difuzijsko odprt sestav in dobro zvočno zaščito.

Pri lesnovlaknenih fasadah je bistveno, da uporabimo sistemske plošče, ki so dejansko namenjene ometavanju. Celoten sistem mora vključevati pravilno pritrditev, armirni sloj, mrežico, zaključni omet in kompatibilno barvo.

Poletna zaščita je pomemben del fasadnega sistema

Gostejše lesnovlaknene plošče imajo razmeroma veliko sposobnost akumulacije toplote. Del zunanje temperaturne konice lahko začasno shranijo in s tem upočasnijo njen prehod proti notranjosti.

To je posebej zanimivo na južnih in zahodnih fasadah ter pri lahkih lesenih konstrukcijah.

Zato izolacijskega sistema ne ocenjujemo samo po lambdi.

Mineralni izolacijski fasadni sistemi

Paroprepustna fasada ni nujno lesnovlaknena. Obstajajo tudi popolnoma mineralni izolacijski sistemi.

Mednje sodijo mineralne izolacijske plošče na osnovi kalcijevih silikatnih hidratov. Pri enem od takšnih sistemov je v izvornih tehničnih podatkih navedena toplotna prevodnost približno 0,043–0,045 W/(mK).

Takšne plošče so mineralne, negorljive, paroprepustne in dimenzijsko stabilne ter so zanimive predvsem tam, kjer želimo popolnoma mineralen sistem.

Kamena volna

Tudi kamena volna je mineralna in zelo paroprepustna izolacija. Čeprav je ne štejemo med rastlinske naravne izolacije, je smiselna pri mineralnih fasadnih sistemih.

Njene glavne prednosti so:

negorljivost
dobra toplotna izolativnost
dobra paroprepustnost
dobra zvočna zaščita

Če je glavni cilj mineralen, požarno varen in paroprepusten fasadni sistem, je lahko kamena volna zelo primerna.

Paroprepustnost mora veljati za celoten sklop

Pogosta napaka je, da izberemo zelo paroprepustno izolacijo, nato pa jo zaključimo z neustreznim armirnim slojem, zelo zaprtim zaključnim ometom ali organsko barvo.

Zato mora biti sklop usklajen:

izolacija → lepilo oziroma armirna masa → zaključni omet → barva

Pri paroprepustnih sistemih je praviloma smiselno, da tudi zaključni sloji ostanejo mineralni oziroma dovolj difuzijsko odprti.

Silikatna fasadna barva

Silikatna barva je ena najbolj logičnih zaključnih rešitev za mineralno fasado.

Njeno vezivo temelji na kalijevem vodnem steklu oziroma drugih silikatnih vezivih, na ustrezni mineralni podlagi pa se z njo kemično poveže.

Pri KAPPASIL PITTURA je Sd-vrednost približno 0,21 m. Barva je namenjena mineralnim fasadam in notranjim površinam, med drugim apnenim in apneno-cementnim ometom. Na mavčnih podlagah se ji izogibamo.

Kako deluje silikatna barva?

Na primerni mineralni podlagi poteka silifikacija, zato ne govorimo samo o mehanskem oprijemu površinskega filma.

Kakovostni silikatni sistemi imajo praviloma visoko paroprepustnost, dobro vremensko odpornost, visoko UV-stabilnost in mineralen mat videz.

Pri nekaterih zunanjih mineralnih premazih iz izvornih virov so navedene tudi zelo nizke Sd-vrednosti, do ≤ 0,02 m.

Čista silikatna, disperzijsko-silikatna ali sol-silikatna barva?

Vse silikatne barve niso enake.

Čisti silikatni sistemi so najbolj tradicionalni in zahtevajo primerno mineralno podlago. Disperzijsko-silikatne barve vsebujejo manjši organski delež, zato so lahko enostavnejše za uporabo. Sol-silikatni sistemi pa omogočajo uporabo tudi na širšem naboru kompatibilnih podlag, vključno z nekaterimi dobro oprijemljivimi starimi organskimi premazi.

Pri sanaciji stare fasade zato ni nujno, da vedno odstranimo vsak star premaz. Najprej moramo vedeti, kaj je na fasadi in ali je sloj stabilen.

Apnena fasadna barva

Apnena barva je tradicionalna rešitev za stare apnene omete, zgodovinske objekte in tradicionalno zidovje.

Njene glavne prednosti so visoka paroprepustnost, dobra kompatibilnost z apnenimi podlagami in značilen mineralni videz.

Praviloma pa je bolj občutljiva na vremenske razmere in način izvedbe kot kakovostni sodobni silikatni sistemi.

Pri zelo izpostavljeni fasadi zato primerjamo tradicionalno apneno rešitev in sodobni silikatni mineralni sistem glede na dejanske pogoje objekta.

Fasada stare kamnite hiše

Pri stari kamniti hiši najprej preverimo vrsto kamna, stanje fug, kapilarno vlago, obstoječi omet, soli, cokel in nivo terena.

Če je zid vlažen, ni smiselno preprosto dodati nove fasadne izolacije in pričakovati, da bo težava izginila. Najprej moramo ugotoviti vir vlage.

Pri močno poškodovanih in vlažnih zidovih lahko pride v poštev sušilni omet INTOSTORICO, ki je namenjen tudi kamnitim, opečnim in mešanim zidovom s kapilarno vlago.

Tudi tak omet pa ne nadomesti sanacije vira vode.

Zunanja izolacija stare kamnite hiše

Če arhitektura objekta to dopušča, je zunanja izolacija z gradbenofizikalnega vidika pogosto ugodnejša od notranje, saj obstoječi masivni zid ostane na toplejši strani izolacije.

Za paroprepusten zunanji sistem lahko pridejo v poštev lesnovlaknene fasadne plošče, mineralne izolacijske plošče ali kamena volna, vedno z ustreznim zaključnim sistemom.

Pri zgodovinskih hišah moramo poleg gradbene fizike upoštevati tudi napušče, špalete, cokel, arhitekturne detajle in videz fasade.

Cokel potrebuje svoj sistem

Cokel je eden najbolj obremenjenih delov fasade. Izpostavljen je škropljenju vode, snegu, vodi s terena, solem in mehanskim poškodbam.

Zato sistema z zgornjega dela fasade ne smemo avtomatično nadaljevati do zemlje.

Pri ECO CAL je izrecno navedeno, da mora biti omet ločen od pohodnih površin, stoječe vode in neposrednega stika z zemljo.

Cokel zato zahteva posebej načrtovan detajl in ustrezen sistem.

Napušči in izpostavljenost dežju

Velik napušč je tradicionalno eden najboljših načinov zaščite fasade. Površina pod njim je bistveno manj obremenjena z dežjem kot popolnoma izpostavljena fasada.

To vpliva na izbiro ometa, barve in morebitnega zaščitnega premaza.

Enak zaključni sistem zato ni nujno enako smiseln na alpski hiši z velikim napuščem in na moderni kubični hiši brez napušča.

Paro prepustno ne pomeni, da mora fasada vpijati vodo

Kakovosten mineralni fasadni zaključek mora omogočati prehod vodne pare, hkrati pa omejevati vdor tekoče deževnice.

Pri nekaterih mineralnih obnovitvenih barvah iz izvornih virov je navedena kombinacija zelo nizke Sd-vrednosti ≤ 0,02 m in nizkega koeficienta vpijanja vode.

To je posebej pomembno pri vremensko izpostavljenih fasadah.

Alge in dolgotrajna površinska vlaga

Alge na fasadi niso nujno znak konstrukcijske napake. Pogosto so povezane z dolgotrajno površinsko vlago, severno orientacijo, senco, vegetacijo, majhnim napuščem in počasnim sušenjem.

Pri zelo dobro izolirani hiši je zunanji zaključni sloj hladnejši, ker iz notranjosti prehaja manj toplote. To lahko pomeni več jutranje kondenzacije na površini.

Zato so pri fasadi pomembne lastnosti, ki omogočajo hitro razporeditev in sušenje površinske vlage.

V izvornih podatkih so pri mineralnih hidrofilnih sistemih opisane tudi manjše količine površinske kondenzacije v primerjavi z nekaterimi standardnimi organskimi sistemi.

Ali potrebujemo biocide?

Nekatere fasadne barve vsebujejo dodatke proti algam in glivam. Pri mineralnem pristopu pa lahko pogoje za njihov razvoj zmanjšujemo tudi z zasnovo površine in detajlov.

Pomagajo mineralna alkalnost, hitro sušenje, hidroaktivna površina, ustrezni napušči in kakovostno izvedeni detajli.

To ne pomeni, da se alge na mineralni fasadi nikoli ne pojavijo, pomeni pa, da kemična zaščita ni edini način obvladovanja problema.

Barvni odtenek ima tudi tehnični vpliv

Temni odtenki absorbirajo več sončnega sevanja in se zato močneje segrevajo.

Pri izolacijskih fasadnih sistemih lahko to povzroči večje temperaturne obremenitve zaključnega sloja, zato imajo nekateri sistemi omejitve glede svetlobne odbojnosti oziroma HBW-vrednosti.

V izvornih virih je pri določenem fasadnem obnovitvenem premazu za uporabo na ETICS sistemu navedena minimalna HBW-vrednost 30.

Zato zelo temnega odtenka ne izbiramo samo po barvni karti, ampak preverimo tudi omejitve konkretnega sistema.

Stare organske fasadne barve

Na starem mineralnem ometu so lahko akrilne, silikonske ali druge organske barve, pogosto tudi v več zgodovinskih nanosih.

Najprej preverimo oprijem, kredanje, luščenje, prisotnost alg in vrsto premaza.

Če je organski premaz slabo oprijemljiv, ga odstranimo. Če je stabilen, lahko pri nekaterih sol-silikatnih sistemih obstajajo možnosti obnovitvenega mineralnega premaza tudi na določenih organskih podlagah.

Odločitev zato temelji na dejanskem stanju fasade, ne samo na starosti premaza.

Starega ometa ni vedno treba odstraniti

Če je star omet nosilen, stabilen, dobro oprijemljiv in primeren za nadaljnji sistem, ga je pogosto smiselno ohraniti.

Odstranimo predvsem votle dele, krušljive površine, močno zasoljene sloje in dele z zelo slabim oprijemom.

Kakovosten star apneni omet je lahko zelo dobra osnova za nadaljnjo sanacijo.

Razpoke najprej razvrstimo

Površinske lasaste razpoke

Te je pogosto mogoče sanirati v okviru armirnega oziroma obnovitvenega sistema.

Razpoke na stikih različnih materialov

Na stikih betona in opeke, starega in novega zidu ali prizidka z osnovnim objektom je pogosto potrebno armiranje.

Aktivne konstrukcijske razpoke

Te niso težava, ki bi jo reševala fasadna barva. Najprej je treba ugotoviti, zakaj se konstrukcija premika.

Osnovni in armirni sloj morata biti kompatibilna z izolacijo in zaključnim mineralnim ometom.

Fasadni sistem mora biti usklajen

Primer difuzijsko odprtega sistema brez dodatne izolacije:

masivni zid → apneni osnovni omet → mineralni fini omet → silikatna fasadna barva

Pri izolirani fasadi pa na primer:

zid → lesnovlaknena ali mineralna izolacija → mineralni armirni sloj → mineralni zaključni omet → silikatna barva

To je pomembneje kot oznaka »naravno« na posameznem izdelku.

Najpogostejše napake pri izbiri fasade

»Če je barva paroprepustna, je celotna fasada paroprepustna.«

Ne. Odloča celoten konstrukcijski sklop.

»Na staro kamnito hišo damo čim trši omet.«

Ni nujno. Pretrd omet je lahko slabše kompatibilen s starim zidovjem.

»Če je zid vlažen, ga bomo z zunanje strani zaprli.«

Najprej moramo ugotoviti in po možnosti odpraviti izvor vlage.

»Lesnovlakneno ploščo lahko ometamo s katerimkoli ometom.«

Ne. Uporabiti moramo sistemsko rešitev.

»Temnejši odtenek nima tehničnega vpliva.«

Ima. Temne površine se bolj segrevajo in lahko povečajo obremenitve zaključnega sloja.

»Silikatna barva gre na vsako podlago.«

Ne. Primernost je odvisna od vrste silikatnega sistema in obstoječe podlage.

Hitra primerjava fasadnih sistemov

Sistem	Paroprepustnost	Toplotna izolacija	Stara hiša	Novogradnja	Glavna prednost
Apneni omet brez izolacije	Odlična	Majhna	Odlično	Možno	Kompatibilnost s tradicionalnim zidovjem
Lesnovlakneni ETICS	Zelo dobra	Zelo dobra	Zelo zanimivo	Odlično	Poletna zaščita + lesna vlakna
Mineralna izolacijska plošča	Zelo dobra	Dobra	Zelo dobro	Zelo dobro	Popolnoma mineralen, negorljiv sistem
Kamena volna	Zelo dobra	Zelo dobra	Zelo dobro	Odlično	Negorljivost
Mineralni omet + silikatna barva	Odlična	Brez dodatne izolacije	Odlično	Odlično	Trajnost in mineralna površina

Kako se odločiti?

Apneni fasadni sistem

Smiseln je predvsem, kadar obnavljamo star kamnit ali opečni objekt, želimo ohraniti tradicionalno konstrukcijo, dodatna izolacija ni potrebna ali ni mogoča in potrebujemo zelo paroprepusten sistem.

Lesnovlaknena fasada

Zanimiva je, kadar želimo difuzijsko odprto izolacijo iz lesnih vlaken, dobro poletno zaščito ter sistem na leseni ali ustrezni masivni konstrukciji.

Mineralna izolacijska fasada

Primerna je, kadar želimo popolnoma mineralen sistem, visoko paroprepustnost in nam je pomembna požarna varnost.

Silikatni zaključni sistem

Smiseln je na primerni mineralni oziroma kompatibilni podlagi, kadar želimo trajen mineralni premaz, dobro UV-stabilnost in ohraniti dobro paroprepustnost celotnega sistema.

Pred izbiro si odgovorite na teh 10 vprašanj

Iz česa je zgrajen zid?
Koliko je objekt star?
Ali je na fasadi prisotna vlaga ali sol?
Kakšen omet je trenutno na stavbi?
Ali želimo dodati toplotno izolacijo?
Koliko prostora imamo za izolacijo?
Kakšen je cokel in stik s terenom?
Kako močno je fasada izpostavljena dežju?
Ali imamo velik ali majhen napušč?
Kakšen zaključni videz želimo?

Ko poznamo te odgovore, lahko fasadni sistem izberemo precej bolj smiselno.

Kateri paroprepustni fasadni sistem je pravi?

Za tradicionalno staro kamnito ali opečno hišo brez dodatne izolacije je pogosto najbolj logičen apneni mineralni sistem.

Če želimo difuzijsko odprto izolacijo iz lesnih vlaken, so lesnovlaknene fasadne plošče zelo zanimiva možnost. Če želimo popolnoma mineralno in negorljivo izolirano fasado, so lahko primerne mineralne izolacijske plošče ali kamena volna.

Zaključek takšnih sistemov je lahko kakovostna silikatna fasadna barva, ki ohranja mineralen značaj in dobro paroprepustnost sistema.

Najpomembneje pa je, da fasade ne sestavljamo iz posameznih všečnih izdelkov.

Razmišljamo po zaporedju:

zid → vlaga → izolacija → omet → armiranje → zaključek → detajli

Če je en člen napačen, lahko težave vplivajo na celoten sklop.

Niste prepričani, kateri fasadni sistem je primeren?

Če nam pošljete fotografije fasade in osnovne podatke o stavbi, lahko precej natančneje ocenimo, kateri pristop je smiseln.

Najbolj nam pomagajo:

starost objekta
sestava in debelina zidu
fotografija fasade
stanje obstoječega ometa
morebitna vlaga ali solni izcveti
želena debelina izolacije
vrsta obstoječe fasadne barve, če jo poznate
fotografije cokla, špalet in napušča

Na tej osnovi lahko določimo, ali je za objekt primernejši apneni sanacijski sistem, lesnovlaknena fasada, mineralna izolacija ali druga paroprepustna rešitev.

Pošlji povpraševanje